Maja 1917 so slovenski poslanci v parlamentu s posebno izjavo zahtevali ustanovitev skupne države Slovencev, Hrvatov in Srbov na ozemlju avstro-ogrskega cesarstva. Voditelja slovenskega gibanja sta bila dr. Anton Korošec in dr. Janez Evangelist Krek. Izjava je Slovencem obljubljala tudi mir. Zaradi obeh razlogov je naletela na splošno odobravanje in podporo. Po vsem slovenskem ozemlju so se zanjo izrekali s podpisi. Zbirale so jih ženske.

Slovenci so svojo podporo Majniški deklaraciji izražali tudi z nošenjem znakov v obliki bršljanovega lista. Imenovali so ga zimzelen. Zanj so se odločili kot za zunanji znak ideje, za katero so si prizadevali. Znak je aprila 1918 ustanovilo Slovensko žensko društvo. Ob ustanovitvi znaka so zapisali: »Že za časa kmetskih uporov pod vodstvom Matije Gubca je bil bršljan vojni znak. Tako bodi bršljan tudi danes, v tej silni vojni za staro pravdo naše bojno znamenje. Znaki bodo iz emajla v obliki bršljanovega lista. Kot igla za gospode bodo stali po 1 K, kot zaponka za dame po 2 K, v srebru izdelani pa po 5 K. V razprodajo pridejo začetkom maja. Prepričani smo, da kmalu ne bo več zavednega Jugoslovana brez tega znaka, zlasti ker je čisti dobiček namenjen za slepe slovenske vojake.«

Objava: Znak Majniške deklaracije, Numizmatični vestnik št. 14, leto XIV, Ljubljana 1986, str. 184 – 187.

(Vojni muzej Logatec – Zakladi zgodovine)