“Julija leta 1478 je ob Soči navzgor prodirala velika turška vojska iz Bosne. Pri Kokovem ob Ziljici ji je pot zaprla vojska slovenskega kmečkega kralja Matjaža s Koroškega. Imel je okoli 3000 mož. Odločil se je, da bo Turke pričakal pri Kokovem, vasici na naravno zavarovanem hribu nad dolino in reko. Noč pred bitko, ko se je razvedelo, kako velika turška sila prodira proti njim, je okrog 2400 kmetov pobegnilo. Tistim, ki so ostali, se je pridružilo še 200 rudarjev. Do odločilnega boja s Turki je prišlo 26. julija 1478. Slovenski kmečki bojevniki naj bi prvi turški napad odbili, potem pa so Turki čez hrib prišli kmetom za hrbet in jih vse pobili. Nato so Turki neovirano prodirali dalje proti Koroški in ropali ter požigali po vaseh. Ljudje niso mogli verjeti, da bi lahko podlegla vsa njihova vojska in da njihovih mož in fantov ne bo nikoli več nazaj. Takrat je po slovenskih vaseh zaživela legenda, da se je Matjaževa vojska rešila, saj jo je v svoje okrilje sprejela gora. Ne, niso umrli, v gori le spijo in ko se bo brada kralja Matjaža devetkrat ovila okoli kamnite mize, tedaj se bo prebudil, se vrnil in za Slovence bodo napočili srečni časi.

Na nesrečno bitko pri Kokovem in slovenskega kmečkega kralja Matjaža ter njegovo vojsko spominja v Vojnem muzeju Logatec železna ost puščice za lok. Meri 6,5 cm, vendar je bila prvotno daljša, saj ima odlomljen nasadilni trn. Njena ost je dolga 5,9 cm. Ni mogoče vedeti, kdo jo je izstrelil, saj so leta 1478 imeli enake puščice za lok tako na Koroškem kot v Bosni. Povezana je s strmim pobočjem pod cerkvijo. Tja so jo najverjetneje proti napadalcem izstrelili branilci cerkve, lahko pa je ta dol prišla tudi pri kakih poznejših delih, če so jo proti cerkvi izstrelili napadalci.

Ena sama puščica!

En sam spomenik davni, izgubljeni bitki, katere junaki še vedno živijo v našem zgodovinskem spominu.”

Objava: Poskus oblikovanja predstave o bitki pri Kokovem 1478, Vojnozgodovinski zbornik št. 34, Logatec 2009, str. 8-19

(Vir: Vojni muzej Logatec – Zakladi zgodovine, 2016)